Kaj je mobbing

Od šikaniranja, onemogočanja do mobbinga.
MOBBING v Sloveniji
POJAV in PRAKTIČNI prikaz MOBBINGA

Kaj je to mobbing ?

Mobbing je pojav, ki povzroča škodo delodajalcu in delavcu in je za zaposlene v Evropi precejšen problem, saj je neposredno povezan s stresom na delovnem mestu.
Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 9 % zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi.
Mobbing stane nemško gospodarstvo najmanj 12 milijonov evrrov, je ocena za leto 2002.
Mobbing ni nekaj novega, vendar se je v zadnjih letih močno povečal in zato postal aktualna tema vsakdanjega življenja.
Mobbing se omenja tudi v Napotkih Evropske komisije o stresu na delovnem mestu. Razen tega je bil v Evropskem prlamentu predložen tudi predlog za resolucijo proti mobbingu. Evropski parlament poziva vse države članice, da v zvezi s preprečevanjem mobbinga in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu preverijo svojo obstoječo zakonodajo in jo po potrebi dopolnijo ter preverijo definicijo mobbinga in jo enotno opredelijo.
Pred letom je bilo na svetovnem spletu na temo mobbinga 200.000 prispevkov, pol leta kasneje 600.000, 2008 -marca pa že 1 400.000 prispevkov. Oceno za današnje dni še išečmo.

Je mobbing “kuga sodobnega časa”‘?
Kaj je pravzaprav mobbing?
Kako je to opredeljeno v slovenskih zakonih?
Ali slovenski evropski poslanci poznajo predlog resolucijo Evropskega parlamenta o mobbingu?

Zakaj sem se začel zanimati za mobbing?

Večina ljudi je še vedno prepričana, da je nasilje na delovnem mestu zgolj stvar posameznika, bodisi, da se za to ne zanimamo (gledamo proč, smo tiho in opravljamo svoje delo) ali smo mnenja, da si je zaposleni sam kriv (ni dovolj simpatičen, ne zna biti “grebator”) je človek brez hrbtenice, ker se ne zna ali ne more braniti. Večina pa je takih, ki ob vsem tem preprosto zamahnejo z roko in si mislijo, da se jih to ne tiče.
Do nedavnega sem bil sam verjetno ravno tak, dokler na mojem delovnem mestu skupina posameznikov ni dosegla to, da sem po 19 letih brez službe, na cesti in brezposeln. Kako se je to zgodilo, si lahko preberete tudi tukaj: Saj se jutri to lahko zgodi vam !!!
Ker je to zelo sveža tema, niti ljudje, ki bi to morali poznati in bi lahko te pojave preprečili, niti sodna praksa o tem še ni rekla svoje, sem sam začel raziskovati po internetu in o tem našel nekaj informacij.
Pri mnenjih in informacijah o tem pojavu računam pa na pomoč tistih, ki se na to spoznajo, jih to zadeva, o tem vedo več, bi o tem radi še kaj izvedeli, da mi bodo pomagali in bo ta stran še boljša in bolj zanimiva.
O tem obstaja tudi v slovenščini že nekaj literature in podobnega, a žal samo kot brezposelna oseba tega še nisem mogel prebrati, se pa priporočam, če ima o tem kdorkoli več podatkov, če mi to posreduje in pri tem pomaga. Več o mobbingu boste našli na tujih straneh.
Glede nato, da so po meni znanih podatkih mednarodni strokovnjaki našteli že preko 45 vrst mobbinga, bom najprej omenil in opisal bolj podrobno tiste, ki sem jih spoznal sam. Poleg tega, odkar sem dobil nasilno odpoved in doživel ukinitev delovnega mesta, te pojave vsak dan spoznavam. Ni podjetja, ustanove, firme, kjer se ne bi dogajalo isto. Vsak teden izvem za kako novo zgodbo in spoznam kak nov primer.

Izraz “mobbing oz. bullying ” pomeni šikaniranje in ustrahovanje.

Če pogledamo izvor besede najdemo :

Napad skupine živali na vsiljivca – “to mob” (mislim, da so tako imenovali tudi ulične bande) torej izhaja izraz iz nasilja na ulicah in to se vse več prenaša tudi v naša delovna okolja, tu gre tako za psihično kot fizično nasilje in ustrahovanje.

Leta 1995 Heinz Leyman identificiral pojav psihičnega nasilja v delovnih okoljih

“TO MOB” (angl) – napasti, lotiti se koga, planiti na…

“ŠIKANIRANJE” (izpeljano iz fran.jezika) – namerno povzročanje nevšečnosti, neprijetnosti

Mobbing je “ konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju. In izpostavljena sistematičnemu in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom izrina iz delovne organizacije oziroma sistema.”
Heinz Leyman

Vsak konflikt oz. nesporazum seveda še ni mobbing. Konflikti različna mnenja in pogledi na določene stvari so nekaj vsakdanjega in tudi vsako vpitje ali povzdignjen glas na delovnem mestu še ne pomeni, da smo s tem koga ogrožali ali da smo izpostavljeni mobbingu. Je pa konflikt na delovnem mestu tudi prvi vzrok in povod za nastajanje tega problema. Torej v sredinah, kjer ni sposobnega vodstva in so predpostavljeni ljudje, katerim je človeški faktor vodenja podjetja “španska vas”, prej in večkrat pride do tega pojava.

Tu smo že pri naslednjem vprašanju:

Kje se mobbing največkrat pojavlja?

Bolj kot je družba tekmovalna, večji kot je boj za oblast in hujši je boj za preživetje, večja je nevarnost za pojav mobbinga v delovnem okolju.

Mobbingu je po nekih raziskavah v Evropi izpostavljen vsak četrti zaposleni.

Kako je v Sloveniji bo to šele pokazal čas.

V tujini so že dosegli prve obsodbe zaradi mobbinga, nekaj so o tem pisali tudi že nekateri Slovenski mediji. V Sloveniji z velikimi koraki lovimo evropsko, kapitalistično in demokratično ureditev in so ti pojavi pri nas še bolj pogosti. A kaj, ko se o tem ne govori, važna je gospodarska rast, razvoj in blaginja prebivalstva. Za medije je bolj pomembno to, da se odpira neki novi super market ali kaj je en politik na hodniku rekel drugemu.

Predvidevam pa, da bo nekoč problem velik udarec nazaj ko bodo podjetja morala plačevati za svoje napake večje vsote denarja, kot je praksa to sedaj.

Tu bom v prihodnosti poizkušal dobiti uradna mnenja politikov, državnih uradnikov, sodnikov, sociologov in ostalih, kaj si oni mislijo o tem pojavu in kako sami gledajo in občutijo to.

Sedaj, ko je že v veljavi novi zakon o delovnih razmerjih, je vsak delodajalec (vsaj misli tako) zaščiten, saj lahko delavca vedno (v praksi brez dokazov in tega, da bi se z njim vsaj pogovoril oz. ga došolal, razporedil ali kaj takega) vrže na cesto.

Potuha so mu dragi advokati, ki vidijo v tem tako kot vsi pošteni dobri delavci pač dober posel. K temu pripomore tudi ažurnost naših sodišč.

V glavah delodajalcev je to, kar vemo vsi: “Vrgli te bomo na cesto, ti pa se kar pritoži, saj bo naše podjetje čez pet let podjetje že najmanj trikrat sprejelo novo sistemizacijo, in zamenjalo dejavnost, mogoče pa bo tudi že v stečaju”. V državnih ustanovah je to še lažje, tako ali tako jim bo potekel mandat, bodo medtem že nekam napredovali oz jim je tako vseeno, saj so sami pred upokojitvijo.

Če delodajalec slučajno izgubi (kako je s sodno prakso ne vem, če ima kdo podatke o tem, naj mi to sporoči) bo z lahkoto najel advokate za 300 evrov na uro in ti bodo postopke zavlačevali in vlagali, lahko vse do vaše smrti (čeprav danes mislite, da ste še mladi).

Konec koncev gre v korist mobbingu in kot voda na mlin tudi nova davčna in socialna reforma, ki jo vodi naša vlada, saj bo delo še bolj fleksibilno in delodajalcem še bolj naklonjeni zakoni. (kot da že sedaj niso dovolj). Nikjer pa niti besede o kaki socialni varnosti, kaj šele to, da bi kdo razmišljal, kako take informacije in taki namigi pospešujejo mobbing v praksi.

Nekje sem našel tele razdelitve in opise mobbinga: (najširši seznam boste našli v knjižici društva POGUM)

Napadi zoper izražanje in komuniciranje

Omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega,

Prekinjanje govora, jemanje besede

Omejevanje možnosti komuniciranja s strani sodelavcev

Kričanje oz. zmerjanje

Nenehno kritiziranje dela

Kritiziranje osebnega življenja

Nadlegovanje po telefonu

Verbalne grožnje in pritiski

Pisne grožnje

Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi

Dajanje nejasnih pripomb

Ogrožanje osebnih socialnih stikov

s “šikaniranim” se nihče več noče pogovarjati

ignoriranje v primeru, da žrtev koga sama nagovori

premestitev v delovne prostore stran od sodelavcev

sodelavci imajo prepoved pogovora s šikaniranim

splošna ignoranca zaposlenih v podjetju

Ogrožanje ter napadi zoper osebni ugled

obrekovanje za hrbtom

širjenje govoric

poskusi smešenja žrtve

izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik

poskusi prisile v psihiatrični pregled

norčevanje zoper telesne hibe

oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se nekoga smeši

napad na politično oz. versko prepričanje žrtve

norčevanje iz zasebnega življenja

norčevanje iz narodnosti

siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samozavest

delovne napore se ocenjuje napačno oz. žaljivo

dvom v poslovne odločitve žrtve

žrtev je pogosto deležna kletvic in “obcesnih” izrazov

posameznik je deležen poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb«

Napadi zoper kakovosti delovnega mesta

“Šikanirani” ne dobiva več novih delovnih nalog

Odvzete so mu vse delovne naloge, žrtev si ne more več izmisliti delovne naloge zase

Dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog

Dodeljevanje nalog pod nivojem klasifikacij

Dodeljevanje vedno novih nalog, pogosteje kot drugim sodelavcem

Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo

Dodeljevanje nalog nad nivojem klasifikacije z namenom diskreditacije

Napadi zoper zdravje

Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog

Grožnje s fizičnim nasiljem

Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira«

Fizično zlorabljanje

Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku

Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu

Spolni napadi

in še nova nevarnost…

e-MOBBINGN

Tu bi predvsem omenil vsa elektronska nadziranja, spremljanje kakšne programe in kaj uporabljajo zaposleni, branje elektronske pošte, omejevanje in zapiranje elektronske pošte in spletnih vsebin, nadzorovanje nekaterih strani, ki jih zaposleni obiskujejo, vdiranje v računalnike in dokumente zaposlenih, in seveda tudi okužene datoteke, stalen nevarnosti virusom in ostalih elektronskih tegob, vdiranje v sistem, spremembe vstopnih šifer, kopiranje datotek…

Tu bi dodal tudi prisilo ali navodila, da so informacije o zaposlenih javno objavljene na internetu, proti njihovi volji in podobno.

Razvojne stopnje mobbinga

Konflikt

Vse se začne na nekaterih malih vsakdanjih konfliktih.

Psihoteror

Priljubljeni sodelavec postane izobčenec, moteni odnosi, izguba občutka varnosti…

Delo kar naenkrat ni več opravljeno dobro, krivda za splošna nezadovoljstva se vali na posamezne zaposlene. Itd …

Disciplinski ukrepi

Žrtev postane problematična, dela napake, pogosto na bolniški…, javni opomin Začne se zbirati (če je potrebno tudi umetno povzročene) obtožbe. V personalni mapi se zbirajo obremenjujoči dokumenti itd …

Konec delovnega razmerja

Ukrep disciplinske komisije oz. lastna odpoved oz danes je v praksi najlažje preprosto ukiniti delovno mesto, in se pač te naloge naloži nekemu drugemu zaposlenemu.

Kdo je žrtev mobbinga ?

Na žalost sem se tu znašel tudi sam. Večino od zgoraj naštetih primerov sem tri leta vsak dan doživljal na svoji koži, torej o tem lahko povem in napišem še veliko.

Žalostno je, da šele potem ko, prideš do konca delovnega razmerja, lažje opaziš in prepoznaš te napade in jih lahko vsaj opišeš. Smo še vedno tradicionalna družba in tudi sam sem namesto, da bi te stvari pravočasno prepoznal, lepo tiho trpel in ubogal, ter poslušal nasvete: “Bodi priden in deloven ko mala mravljica in tiho ko miška pa lepo bodi in ostani v službi …”

Vendar je to napaka. Ti napadi in šikanirajo uspevajo tako dobro in uspešno, kot bomo videli v nadaljevanju predvsem zaradi tega, ker je to še vedno neke vrste tabu tema, se o tem ne govori se tega ne prepoznava in nikogar to ne skrbi.

Po neki raziskavi ki sem jo našel na speltu so žrtve mobbinga po izobrazbi razdeljen takole:

66% – Srednja organizacijska raven

30% – Visoka organizacijska raven

4% – Nekvalificirana delovna sila

Kakšne so posledice za posameznika, sodelavce in organizacijo.

Motnje koncentracije in spomina

Nastop miselnih avtomatizmov

Strah pred neuspehom

Upadanje delovne samozavesti

Motnje socialnih odnosov

Težnja po neopaznem vedenju

Kriza osebnosti, samozavesti

Nevroze

Občutki izčrpanosti

Depresije

Oslabelost imunskega sistema

Tvorba malignih tumorjev

Samomorilsko vedenje (bog ne daj)

Občutek krivde

Strah, pred posledicami, v primeru, da bi žrtvi pomagali

Strah pred tem, da bodo tudi sami postali žrtev »mobbinga«

Razpadanje delovnih struktur

Slabšanje delovne klime

Zmanjševanje produktivnosti

Težave z motivacijo zaposlenih

Zmanjšanje inovativnosti

Zmanjšanje poslovnega ugleda

Višanje stopnje fluktuacije

Višanje stopnje absentizma

Visoki stroški odpravnin, odškodnin, pravnih postopkov, svetovalcev

In konec koncev tako žrtve mobbinga porabijo 10 do 52 procentov delovnega časa za načrtovanje obrambnih strategij preživetja in manevriranja v organizaciji.

Ob tem bi se seveda morali vprašati koliko porabijo časa, sestankov, telefonskih impulzov, jeze in besa šele tisti, ki so povod za te postopke, ki to delajo načrtno ali čisto naključno pri tem pomagajo in sodelujejo.

Kje so vzroki za nastanek mobbinga?

Organizacija dela

Nezasedena delovna mesta, (ali bi na tem delovnem mestu radi videl neko nekega drugega)

Časovni pritisk roki

Toga hierarhija in enosmerna komunikacija (oz nobene komunikacije in obveščanja med zaposlenimi)

Visoka odgovornost

Nizka stopnja odločanja

Podcenjevanje sposobnosti zaposlenih

Podcenjevanje dela zaposlenih

Način vodenja

Nezadostna komunikacija

Toleriranje očitnih znakov mobbinga

Prisila kot način vodenja

Socialni položaj mobbiranih

Kulturna in nacionalna pripadnost

Posebne osebnostne lastnosti

Spol

Barva kože

Invalidnost

Socialni položaj (matere samohranilke) itd

Moralni nivo posameznikov

Ventil za sproščanje agresij

Uveljavljanje moči

Krepitev občutka povezanosti znotraj skupine

Strah pred izgubo delovnega mesta

Nezadovoljstvo na delovnem mestu

Skratka upam, da se bo tudi s vašo pomočjo tu tekst nadaljeval in bomo vsi pripomogli k demistificiranju tega pojava in seveda, da bodo zaradi tega padle tudi v Sloveniji prve tožbe zoper delodajalce.

Informacije o mobbingu

Ko sem januarja 2006 iskal informacije o mobbingu sem bil precej osamljen in redko kdo je vedel, kaj to je.

Zanimiv članek sem našel v začetku leta v prilogi ONA in sicer v pismih bralcev. (ta in vse ostale članke, ki jih bomo našli in dobili bomo objavili tudi na teh straneh.)

Vsak mesec pogledam po slovenskih iskalnikih in poskusim na te strani vključiti vse članke in strani, ki govorijo o tem pojavu.
Te boste našli na straneh s povezavami.

Problem “mobbinga” je poleg tega, da povzroča veliko škodo, tako zaradi izgubljenega časa, kot bolezni, problemov zaradi psihičnih težav in kot zaradi brezposelnosti , tudi socialnih stisk predvsem problem države. V razvitih državah so številna društva in razne zdravstvene organizacije zelo aktivne pri pomoči in izobraževanju o teh pojavih. V drugih spet se s tem primeri in pojavi ubadajo sindikati in delavčevi zaupniki.

Torej so samo državne institucije te, ki lahko o tej stvari kaj uradnega povedo in kaj naredijo, da bi bilo tega manj,ne pa več. Zanimivo pa je, da je danes več publikacij na temo “Kako se delavca znebiti” kot to kako mu dati primerno, zanimivo in vsaj normalno plačano delo.

Na tem področju bomo v prihodnje skušali kaj spremeniti!

Zavedam se, da je do tega, da se bo o tem pojavu govorilo odkrito, in da se bo na to pravočasno javno opozarjalo in odpravljalo še dolga pot. Tudi to, da bo potrebno iti trnovo pot in na sodišču doseči prve obtožbe zoper delodajalce, ki dopuščajo in se ne ozirajo na take pojave v svojih delovnih okoljih.

Da bo ta pot čim krajša, da bomo tem vedeli vsi več, so najprej postavili te naše internet strani. Nadaljevali pa bomo z govorjenjem, pisanjem in poučevanjem in obveščanjem o “mobbingu” tako strokovno, kot tudi širšo javnost.

Naše strani bodo vsebovale predvsem veliko informacij o tem, kako ob tem pojavu ukrepati, kako jih preprečiti, in jih pravočasno prepoznati. Predstavili bomo tudi posamezne primere,ter poiskali nove in razširjene pojave teh stvari v praksi.

Skratka še bo zanimivo, torej obiščite naše strani kmalu spet!

Beautisky Dubai +971 55 557 7361 Exhibition stand builder in Dubai Beauty Sky is one of the Global leading full-service events and exhibitions companies in Dubai, operating since 1998. Selenium is the perfect tool for Automation Testing of a web application. The Get Element Class Name command of the python selenium API returns the tag name of the referenced web element. Selenium find element by class The very first step is to write your functional tests using Selenium web driver, after that, you need to send a request to Selenium server and then test cases are executed on various browsers. It can be Google Chrome, Internet Explorer or Firefox.